Sonet št. 78
Namislim družino, očeta in mamo,
(morda dva očeta; to zdaj sploh ni važno),
otroke, ki pojejo: »Radi se imamo!«.
Podobo obrišem, saj vse se zdi lažno.
Zamislim si stoti obisk pri zdravniku,
ko zopet pove, da ne boš zanosila.
Zamislim si jek, ki odmeva po kriku,
ki v srž Zemlje dobro si ga že zarila.
Namislim tišino, ki z vakuumskih kotov,
spreminja obede v zaraščeno navje,
besede nevednosti vseh idiotov:
»Kaj pa je za vaju sledeče poglavje?«
Namislim in vsem svojim mislim verjamem.
Vseeno vzdihnem in rečem: »Vzamem!«
Poslano:
21. 10. 2018 ob 22:11
Spremenjeno:
21. 10. 2018 ob 22:13
»Kaj pa je za vaju sledeče poglavje?«
Za sljedeće poglavlje treba biti strpljiv i pričekati. Možda je samo nada koja je dovoljna.
Lp!
Nadam se da ima nešto nada u završetku :)
"Zamislim družino" ... ne bo šlo
Zamilim SI družino ...
;)
Kaj pa namislim? Bi to šlo? Mislim da bi... (vprašaj :))
Bo. Gre. Klicaj!!!
:)
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 21. 10. 2018 ob 21:51
- Prebrano 561 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 268.88
- Število ocen: 11