iskren do srca
kot vegeterijanska panda
ki brca afriško dolgočasje
na pločnik
lažem iskreno
s silo stotih tremavih lopovov
večinoma zloben
tihotapim absurdizme
v monotone dialoge
ob govoru
o deževnem popoldnevu
plazim se
po vseh štirih
imitiram divjino
in entropijo narave
sem za spremembo
kožo preoblečem trikrat na dan
enkrat pred kafeinom
nato pred jutranjim kakanjem
nazadnje
preden me ukradejo sanje
kje je veselje
da si cel čas
en
ko trčena množina
odpre vrata
vprašanjem
brez replike
skrivnosti
so lahko šport
samo
ko so zamegljene
Če imajo iskrenost, prijateljstvo, travmatiziranost, skrivnostnost in revščina kakšno smiselno skupno točko, bi jo -- vsi -- prav radi spoznali ...
Čestitke k super pesmi,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!