Samo toliko miru bi rada,
kolikor ga rabi
volk za odmik,
riba za krik,
polžek za smeh.
Za vzdih smetka na tleh.

Samo malo časa bi rada.
Nič več kot
drevo za premik,
reka za vznik,
planet za prelet.
In ti za moj sonet.

Samo malo sebe bi ti vzela.
Majhen delček.
Trga ga duša telesu,
smisel peresu,
modra noč soncu.
Brez pike na koncu

samo malo miru bi ...

Lidija Brezavšček - kočijaž