Tvoja pesem

ti iz spomina jemlje občutke

spomine

obljube

tvoja pesem

nima pozabe

ne skriva dotika

ne beži

ostaja

v tvoji pesmi

so misli ujele roke

prijele za pisalo

in prižgale nočno lučko

na nočni omarici tik taka ura

na pol glasno zapušča čas

zemljo kjer se rojeva

in sčasoma umira

z dotikom ki čuti

z očesom ki vidi

bližnjico za izhod

počakaj srce

nisem še prebrala vsega

ostala sem pri vrstici Ljubim te

zaželela sem si višine in široko padalo

da bi videla  čimveč

ko prihajam na trda tla

kjer bom sekala nevarne poti

in z nežnim pristanom pogladila pot

brez strogega pogleda

puščam srcu

da začutim utrip

IŽ-lev