CORNUCOPIA

Žejen sem.

Konzumiram neke tablete na recept

in ko primejo, mi zmanjka sline.

Ne smem se družit s pesniki.

Sicer bi kakšnega bahača ubil,

sesul pa sigurno.

Jesen je obudila sovraštvo do barv,

pisani dnevi se pospešeno izlivajo v črno-bele.

Zakuril sem peč, ne maraš, da te v sobi zebe.

Mene greje žgana smola v ustih,

ampak hlapi kot kafra.

Stvari se odvijajo v najino korist,

vse priboljške imava na voljo,

tudi zasebnost in mir.

Boljša si in zahtevnejša od mase kričečih mrhovinarjev.

Godi mi tvoja družba.

Ne zrajtam se imena pijače,

ki si jo natakam v zvrhan kozarec

ter jo razlivam,

napojen.

 

 

 

 

 

 

 

Rok Horžen

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 10. 2018 ob 19:39

Pesem samote in izoblilja, ki je lahko tudi izmišljeno - kljub občutju temačnosti (sovražnost do barv ...), v pesmi prevladuje toplina (peči, žganja ...) in dvojnost poudari tudi izbira jezika (vnos pogovornih besed) ... čestitke,

Ana 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Rok Horžen
Napisal/a: Rok Horžen

Pesmi

  • 07. 10. 2018 ob 13:14
  • Prebrano 679 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 135.83
  • Število ocen: 9

Zastavica