Iz oči veliko solzá je prišlo,
sonce boža svoje nebo.
Ker nje ljubit, tokrat ne smem,
tvoje srce ujeti grem.

Naj se iskrica ponovno vžge,
rad bi, da s tabo mi uspe.
Samo ne reci, bolečega ne,
ker domine podrla, bi vse.

Dolgo po tebi sem hrepenel,
pesem o tebi, v mislih si pel.
V najinem objemu zaspi;
obraz, dotikov si želi.

Nekaj ne da mi zdaj miru,
izbira za srečo, si, juhu.
od nekaj me zgodovina bega,
prav tja do tiste privlačnosti sega.

Leteči poljub bi vrnil rad,
naj priložnost ne pade v prepad.
Daj vozel strahu odveži sedaj,
da pravi zate sem, priznaj.

Name, ki ljubim, se ozri,
da svet se v meni spremeni.
Nameniva si prisrčne poglede,
jejva ljubezen iz iste sklede.

Ne bom ti pustil, da vse zapraviš,
z mano lahko življenje nadoknadiš.
Hrabro brž, se me usmili,
srčkan tvoj obraz, je mili.

Ljubezen po lojtri do vrha se pne,
naj odprto okno, bo nekega dne.
Imel bom razlog, da se smejim,
ko postala bova tim.

Leteči poljub bi vrnil rad,
naj priložnost ne pade v prepad.
Daj vozel strahu odveži sedaj,
da pravi zate sem, priznaj.

Name, ki ljubim, se ozri,
da svet se v meni spremeni.
Nameniva si prisrčne poglede,
jejva ljubezen iz iste sklede.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim