Kaj se zgodi, potem
ko od bujnosti poletja
ostanejo samo
v vetru škripajoče veje,
ko v ostrem zraku
prazno obstojijo
kosti in utrip,
ko se počasi odtrga
gosto bistvo
izpod krhke skorjice?
Dobr…. ena opcija.... :)
Živjo. Fajn pesem, zelo sveža. Dal bi le napotek, da morda črtaš zadnja dva verza.
Vem, da sta lahko pomenljiva in skleneta tok pesmi. A hkrati imam vtis, da sta tesnoba in spreminjanje skozi pesem zelo nedotična (se ne oklepata neke življenjske tematike ali podobe), potem pa je zaključek zelo konkreten -- in tudi malo pretiran, že (pre)večkrat slišan. Tudi ritmično gledano me besedilo bolj prepriča brez zaključnih dveh verzov.
Skratka, morda bo pesem bolj sveža, če se zaključi z: izpod krhke skorjice?
Razmisli.
Vse lepo,
Luka
Bom upoštevala, hvala. :)
Sveža miniatura o gostem, ki prebiva pod tekočim; temeljnem, v katerega se krinka vse drugo. Čestitke,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barbara Premužić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!