
Kaj se zgodi, potem
ko od bujnosti poletja
ostanejo samo
v vetru škripajoče veje,
ko v ostrem zraku
prazno obstojijo
kosti in utrip,
ko se počasi odtrga
gosto bistvo
izpod krhke skorjice?
Živjo. Fajn pesem, zelo sveža. Dal bi le napotek, da morda črtaš zadnja dva verza.
Vem, da sta lahko pomenljiva in skleneta tok pesmi. A hkrati imam vtis, da sta tesnoba in spreminjanje skozi pesem zelo nedotična (se ne oklepata neke življenjske tematike ali podobe), potem pa je zaključek zelo konkreten -- in tudi malo pretiran, že (pre)večkrat slišan. Tudi ritmično gledano me besedilo bolj prepriča brez zaključnih dveh verzov.
Skratka, morda bo pesem bolj sveža, če se zaključi z: izpod krhke skorjice?
Razmisli.
Vse lepo,
Luka
Sveža miniatura o gostem, ki prebiva pod tekočim; temeljnem, v katerega se krinka vse drugo. Čestitke,
Luka
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Barbara Premužić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!