Naj tvoj korak za hip postane, moja draga,
saj povedal bi ti rad, da tale cvet rdeč,
namenil sem ga tebi, naj mrzel val premaga,
in tvoj dih dišeč, kot cvet, postane spet dehteč.

Postoj in se ozri nazaj, v čas dotikov in miline,
ki božala je duši dve, mehkobe polno in goreče,
in čas vseh zvezd postal je najin čas bližine,
in spev besed, poeta sled, najine besede sreče.

Zastal je tvoj korak, telo in tvoj obraz ljubeč,
naznanil je nov čas, ki v meni neizmeren up budi,
nežni tvoj dotik kot spev postal je spet drhteč,
in za ta korak, čakajoč korak, razprl zate sem dlani.

SlavkoS