Objela bi se lahko tudi drugače,da bi poletje zasadilo svoje prstegloboko pod minevanje naju. In bi jesen razočarano visela z obešalnika,neizbrana iz almanaha verjetnega. Vsi septembri bi postavili trdnjavo,da bi se zavajajoče tople barveplazile po njihovih zidovih,a v naju bi dišali izpolnjeni obeti sveže pokošenih trav. Lahko bi ... Tako pa zapuščava najino osamljeno bližino.Izpod vsakega koraka boleče zašumidrobljenje zmagoslavne krhkosti jeseni.