Zvečer,
ko dan se počasi poslavlja
in noč ujame v svoje lovke
še zadnje odtenke svetlobe.
Takrat,
ko utrujene ptice
počasi odložijo svoje inštrumente
in odhitijo sanjati puhaste sanje.
Ko mi glava se dotakne mehkobe oblaka
Telo se umiri in strese me blaga elektrika
takrat se mi za trenutek zazdi,
da morda
da res morda
enkrat nekoč
bi lahko napisal pesem
brez rim.
…ampak je ne bom!
… pa si jo napisal … in zdaj jo beremo;)))
lp, koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Rok Urnaut
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!