
je to le igra dveh svetov
v nenehnem iskanju
sidro v očesni duplini
tisti rdeče modri vozliči
v scefranih oblakih
že prelistane lunine mene
v zraku brneči nemir
da si drznem pripenjati žarke
ki v pramenih polzijo
skozi priprte line hotenj
umakni se vendar
neučakani popotnik teme
da zajamem neizpite rose
da prestopim gole škraplje
in žlebiče drznih misli
da zaslišim zvonek glas
ko širim svoje šibke veje
med drzne jate ptic
v neznan oddaljen švist
in mimobežno plahutanje
tu se preprosto zleknem v trave
pod širok razpon vpete poezije
saj ob meni še lahkotno kobaca
name naslonjena živost
v meni razigran pomežik
… in to je pesem, ki povabi, da se "pod širok razpon vpete poezije preprosto zlekneš v trave", da napolniš dušo;)))
z občudovanjem te berem,
koni
Ahhh, da si napolniš dušo, se enostavno zlekneš v travo ...
...in se podaš v svet poezije.
Lepo!
Lep pozdrav
Marija
Dobra, intimistična in v svojem hotenju nepopustljiva pesem, ki odraža moč nedoumljive biti poezije
Tukaj je določnik:
umakni se vendar
NEUČAKANI popotnik teme
LP, lidija
Spoštovana urednica,
najlepša hvala za strokovno dovršen komentar,
lepšega si res ne bi mogla želeti!
Popravljam napako, hvala za vse!
Lp, dama
Vrlo, vrlo lijepa izražajna i privlačna pjesma. Od srca čestitam i na Podčrtanki.
Lijep pozdrav, draga Damo!
Katica
Dama, lepa je ta tvoja pesem ... :-)
Ko nebo se te dotakne
v nedri mehka zvabi te,
se v dalj vse umakne,
kar teži morda srce ...
S pozdravi,
Sašo
Sašo, lepa hvala za tako lep poetični komentar..
Lp,
dama
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!