Jantar
z nihala sneto, nedoživeto
je bilo poletje neke pesnice
čas se je zožil do ostrine bolečine
kolebnica se je nagnila do skrajnih
fizičnih robov elipse
in iz poskokov mladih nog
ni mogla izvabljati vzklikov radosti
padajoči meteoriti so se nekje zataknili
kakor bi vsemirje ne bilo več začetek vsega
jantar v kupidu zgodovine
se je upognil vase
Pozdravljena, ljuba Andrejka. Pogrešana. Jantar, ki še žari od lepote.
Objemam te
pi
Prisrcna hvala, draga Irena. Jantarno vrednost nasih pesmi pa bodo morda znali ceniti bodoči rodovi.
Lepo se imej
Andrejka
Andrejka, mogoče je "z nihala sneto", ampak v prelepo pesem je ujeto tvoje razmišljanje o okamneli smoli izumrlih iglavcev;)))
Naj ti polepšajo dan jantarne barve.
S pozdravi,
koni
Naj bo naše povezanosti čim več. To bo jantar za prihodnje rodove. Hvala koni in Svit. Pa lepe pozdrave
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 13. 09. 2018 ob 22:04
- Prebrano 628 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 277
- Število ocen: 13