odmrznite mi pomlad
v pozabo
razpodite mrke oblake
in strah od blata
in raja
od teme in sijaja
vpiješ

po neki nepoznani ulici
se potikaš
v molk
pretakaš jok

pod urbanim pokrovom
pod kamnitim tlakom
v pasteh
lastnega razuma
skrivaš britev

krog tebe brsti
brezčasno
rastlinje navdiha
in resnica
ki odpira ključavnico spomina

vabiš jo z okli
hrepenenja
in z žalobnim plahutanjem
plahih ptic

spomini te nažirajo
v zakrnelem vrtu
prekopavaš
zmršeno praznino
usvajaš mrtve krte
in iščeš način

kako brez glave
glavo najti

Jure Drljepan (JUR)