Pod skalo ne grem zato,
ker bi bežal pred soncem.
Grem zato,
da bi užival v senci.
Šele, ko me ohladi, ugotovim,
kako prav sem naredil,
da nisem ostal, kjer sem bil.
Včasih se med skale zagozdim,
vendar sem celo tam natanko tam,
kjer moram biti,
da pridem na zastavljen cilj.
Zmeraj spoznam,
da se ovira ni zgodila meni,
ampak se je zgodila – zame,
saj se nihče se ne more plaziti
namesto mene.
(martinček)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: CountryRose
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!