Jutranji uvod

še mi srce nabira sapo

da hodim v krogu

___________________

Še sem prisotna

še pojem isto pesem

še vedno gledam

skozi iste oči obraza

in še vedno sem ena

z enim prepričanjem

da je svet velik

in da je zame majhen

ko lovim psa okoli vogalov

ali ko on mene vleče naprej

čeprav se mi včasih ne da

nikamor

a grem povsod

po vseh cestah

po katerih me vleče srce

tisto moje ki ga imam na povodcu

kakor tema ki mi daje hojo

a ne vem kje je pravi korak

naj lovim svoje noge

da bodo prav šle

naj kontroliram misli

da bodo še vedno mislile eno

brez da bi zavile okrog

in pogledale kaj je za znano steno

ali tudi tam vodijo sebe na povodcu

so pod lastno kontrolo

ali uhajajo

in komanda več ne velja

iz lastnih misli

in so pripravljeni na čiščenje

tam kjer dobiš dovolj arcnij

za vsak ud posebej

kjer si zaklenjen

in mimo tebe hodi

bela halja kakor bog

ki vsemogočno binglja s ključi

da čakam na izhod

do prvega drevesa

in se vsaj malo počutim kot človek

ki ima svojo svobodo

ja dragi toliko je svobode

kolikor si jo daš sam

ali kolikor domišljije zmoreš

več ne vem

in ne znam

glas dvignati nad sabo

in reči jemljem mir

ker mi pripada

IŽ-lev