Verjamem v to, za kar ne vem,
kako se bo izšlo.
Na tisoče mojih drobnih oči
simbol so razumevanja,
da nikamor ne skočim kar tja v tri dni.
Ni skoka, ki bi bil zmota.
Poraz ne obstaja za moja pota.
Živim pri tleh in si upam kjerkoli pristati.
Po kar sem prišla, me čaka za vrati.
Pokaže se prej ali slej.
Zakaj bi sploh zapravljala čas za tehtanje
kdaj, zakaj, kako, kam, nazaj ali naprej?
Tehtanje naj gleda polž.
Jaz živim na polno.
(kobilica)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: CountryRose
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!