POLETJE ZA ZELENE
Gledam skozi okno, okno sveta,
vidim hribe, doline in večne rastline,
vse se obnavlja, čudovit vzorec se ponavlja. Tu pa smo sedaj ljudje,
slavimo "bogove",
tebi kažemo samo še rogove. Čeprav smo mi ti in ti mi,
nezavedno se uničujemo,
krog življenja prekinjujemo. Poletje naše se izteka,
dokler jeseni ne bo,
nam bo se šlo,
ko pa pride,
nihče ji neuide. Kmalu sledi zima,
krog se konča,
isto kot roža,
tudi človek umre. Roža spomladi znova zacveti,
človek pa nov rodi. Če seme uničiš se pa nič ne zgodi!
vidim hribe, doline in večne rastline,
vse se obnavlja, čudovit vzorec se ponavlja. Tu pa smo sedaj ljudje,
slavimo "bogove",
tebi kažemo samo še rogove. Čeprav smo mi ti in ti mi,
nezavedno se uničujemo,
krog življenja prekinjujemo. Poletje naše se izteka,
dokler jeseni ne bo,
nam bo se šlo,
ko pa pride,
nihče ji neuide. Kmalu sledi zima,
krog se konča,
isto kot roža,
tudi človek umre. Roža spomladi znova zacveti,
človek pa nov rodi. Če seme uničiš se pa nič ne zgodi!
urednik
Poslano:
02. 10. 2018 ob 22:41
Spremenjeno:
04. 10. 2018 ob 01:33
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: goričan
- 06. 09. 2018 ob 20:59
- Prebrano 432 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 77
- Število ocen: 3