KRHKOST

u danu bez sunca

kada zapljusne me hladnoća tvojih očiju

zidovi se ruše

plafon nestaje

a nebo postaje beton

koji pritiska me u živi pijesak

 

tad skutrim se u onaj djelić duše

gdje diše se tek da se preživi

i zagledam se u svoje ruke

te nepoznate prste

što se grčevito prepliću

a tako sliče nevještom maženju

 

u sebi govorim

ne volim te zbog toga što si ti takav

nego zbog toga što sam ja ovakva

i zato osunčaj me

ugrij pogledom

jer potrošit će se vrijeme i bez nas

saraivor

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
02. 09. 2018 ob 21:49

Sara, pesem, ki vzburi čute, lepa lirična izpoved, za dušo in srce ...

Naj ti bo prijeten preostanek poznega večera,

Sašo

Zastavica

saraivor

Poslano:
02. 09. 2018 ob 22:06

Sašo, Sašo... tako umirujuće, lijepo djeluju na mene tvoje riječi... hvala ti na njima.

(s)

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
03. 09. 2018 ob 07:53

Prolaznost...koja vristi u detaljima, koju lirska dusa uvijek PITA.

Lijep pozdrav,

mp

Zastavica

saraivor

Poslano:
03. 09. 2018 ob 08:46

Mirko, baš tako, unatoč spoznaji o neminovnosti. Hvala na komentiranju.

(s)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

saraivor
Napisal/a: saraivor

Pesmi

  • 02. 09. 2018 ob 21:17
  • Prebrano 406 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 171.98
  • Število ocen: 7

Zastavica