Sonet št. 72

Kar gledal sem za gadi,

ki so se me odrekli,

za njihovimi žadi,

ki so pred mano stekli

 

v megleno noč. Za nami

vrši v nemoč jesen

in jaz ležim v osami,

kot v graben vržen člen.

 

Spoznavam tu, da solze

prekleto manj bolijo,

če človek jih ne molze.

 

Morda se v jeku zdijo

neubranljivo glasne,

a le prezir jih ugasne.

Peter Rangus

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 01. 09. 2018 ob 12:17
  • Prebrano 259 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 74.9
  • Število ocen: 2

Zastavica