Sonet št. 71
Kdo sedaj bo brisal prah,
ko češnje cvetje vène
in kdo bo zavržen strah
s poljubčki brisal z mene,
z mojih lojn prepolnih z njo,
s tem strupom, ki oživlja
in s spomina, ki z močjo
jo v ničelnost ukrivlja?
Kaj bom zdaj, ko nisem bil
nikdar poprej boječ?
Mar bom že v mladosti siv
in zgolj pod njo rdeč,
zgolj pod njo še rahlo živ?
Ne, živ ne bom jaz -- več…
še eden izmed posrečenih sonetov s skrajšano dolžino verzov. Lepo, nežno, lirično, nevsiljivo in mehko.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 31. 08. 2018 ob 15:37
- Prebrano 472 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 186
- Število ocen: 8