Naša projektantska ekipa in žarčenje pod nepredstavljivim jutrom,

zavitim v dim, vonj po ožganem, kapitalne dogodke, zmotno solidarnost,

čakajočo grozo / metamorfozo,

prijazni?

(Z)govorni?

(V)izija mavričnih celic,

zabava in koordinacijska nezmožnost,

brez razloga nas pošiljajo v Arizono, Kentucky in Žužemberk,

brez opozoril in nasvetov,

zadržkov in hladnih skeletov,

odpirajo naša pisma,

pisma pa odpirajo njihove intime / časovno opr.,

natančno,

koordinirano,

manipulirano,

zakamuflirano,

vrata pa so odprta, ne grem notri,

po napačen recept,

na »napačen planet«,

med napačne/lažne/zaigrane ponaredke,

omejeno in ranljivo,

poetično in subpoetično,

spodkopavanje železnih vrat, da bi pobegnila pred tistim pustite me!,

projekti,

inšpekcije,

inšpekcijski opusi in obdelava angažiranih občutkov, trenutkov znotraj 4-ih sten in 9-ih vrat,

torej verjameš, da bova spremenili ta svet in šli od vrat do vrat,

začeli s spremembami,

spremenjenjem in trpljenjem, strinjanjem, pokopavanjem in retuširanjem,

velika stvar, »prašen« projekt in strpnost do krivice,

zmajevanje z glavo, spoznavanje pravice, ki ti natakne lisice,

na roke,

nima sočutja za male otroke,

gre na obroke – gre na kredit,

tako pač mora bit,

nova enota,

novo branje,

še en šok,

vsakodnevni šok,

grenke solze, žalost in jok,

naposled padem pred vrata,

pred vrati (od vrat do vrat),

Tek je 12 sati.....

Suzana Kovačič