Nov par čevljev in klobuk.
Nahrbtnik kot vesele misli.
Kaj poganja svet, da se vrti?

Kaj nas zene ljudi,
V razne kraje,
Iz sivine,
V templje,
V cerkve,
V hribe in doline,
Navsezgodaj v meglicah,
Sredi dneva,
In ko dan prekrijejo crnine?

Kaj zene roze,
Da pomladi zacvetijo,
Da jeseni ovenijo,
In drevesa,
Visoka tiha bitja,
Da vedno znova ozelenijo?
V gozdovih se ptice veselijo,
Ko stare zaspijo,
Se nove rodijo.
Kaj nam pojejo,
Kaj nas učijo?

Nasmehi pokrajin,
Nasmehi v oceh,
Nasmehi dreves,
Nasmehi v ljudeh.
Zgubljeni sinovi
Na poti domov,
Znova in znova,
Milijoni sinov.

Nova jutra,
Zmage in porazi,
Novi vrhi strmih sten.
Ni noci brez dneva,
Clovek v sredi,
Sam, a ne sameva.
Nic ne gre v nic:
Niti en dih,
Niti en gib,
Niti ena pesem.

Prospero