Pesem se me je dotaknila, morda le nekaj drobnih predlogov:

Skoraj brez moči sem,

kot bogomolec, ki je ujet v zenici časa,

uglašen, kot star pesnik,

ki ga nekaj žge v prsih žge,

izrabljen in zgaran,

 s toploto utrujenosti, (to že prej poveš bolj zanimivo)

opazujem neko točko pred  seboj,

zmedeno prepoznavam samega sebe,

presenečen, ker sem se

znašel v tujem telesu,

z mislimi, da danes

verjetno ne bom več

nikogar užalil,

ko se počasi, vztrajno,

staram. se, da

Vidim mrtveca, ki ni mrtev,

v gluhi tišini,

oblečen v praznino.

Lp, Ana

Zahvaljujem se za predlog, ki sem ga sprejel. Popravil sem pesem.

Lep pozdrav!     R. V. - Žiga Lev

Pesem, ki na svež način obelodanja najgloblje strahove, ki spremljajo staranje ... čestitke,

Ana