Je pet zjutraj
ponovno
vsi moji prijtelji so alkoholiki
vsaj “tapravih” drog ne jemljejo!
mogoče ne jemjejo več
kot jaz
ne vem
ne, Bog
ne pozabljam nate
pa saj veš!
karkoli se zgodi
tudi v peklu bi klicala tvoje ime
pa saj veš
kot sem že!
zame boš vedno največji
Jezus
ki si rešitev
vedno bila
vedno boš
vendar ta svet
ta črnina
požira me
reši me
rešujem se
rešuješ me
sama nikakor ne znam
pokaži mi pot drugam
ampak ta je ta
ki jo hodim
o tvojih poteh ne dvomim
dvomim o svojih
ko poslušam drum
and the too doomed bass
v telesu pretres
pozitive
in
trava
promil
zabava
me ne spravi z misli
da si prvi
ki nanj misel leti
ko se zbudim iz vseh
teh norih sanj
v realnost
iz kje si me potegnil
iz nočnih mor!
iz kje si me potegnil
iz iluzije
nobena droga nas
bolje ne pribije
če si me od vsega odrešil
me boš še od tega
potrpljenje,
se le z brezmejno
ljubeznijo dosega
le z ljubeznijo
se
dosega
* dobr tole, pozdrav,
igla dihanj luknja polovici hlač s cvirnom zavesti.
..kar nekajkrat sem prebrala tvoj komentar.
bo že držalo,, hlače še niso zašite.. vendar, vsak, ki na roke šiva.. ve koliko časa in strpnosti potrebuješ, da jih zašiješ... do konca.
Lepo pozdravljen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: abukala
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!