Žalujem za ljudmi, ki odšli so pred mano.
Žalujem za luno, ki vsakič zasenči jo sonce.
Žalujem za sabo.
Žalujem za sabo, ki neumno in vdano
in nevedno in mlado je živela. Pred mano.
Žalujem za pogledi umaknjenimi v tla, 
ko beseda priložnosti je na dlani bila.
Žalujem za boljšim z vetrom odnesenim. 
Žalujem za veščo, vedno za metuljem skrito. 
Žalujem za tabo.
Ki odšel si brez truda, ko zbledel je nasmeh.
Žalujem za nama.
A najbolj za sabo.

h.