V poletno vlažno noč,
zapiha mrzlo prek gora,
dolina prazni se vedoč,
da zanjo odrešitev je prišla.
Napolnila ljuba si boš strugo,
živelj v tebi spet bo oživel,
vsi pritoki delali ti bodo uslugo
in povodni kos ti bo lepo zapel.
Izmučena polnilec si vklopila,
smaragdno, da nahraniš si telo,
tujce s svojih si bregov spodila,
saj počitek res želela si zelo.
Veter s severa pošilja ti pozdrav,
da sveža prišumiš veselo iz gora
in rešiš ti dolino svojo iz težav,
ki se zaradi tvojih je lepot znašla.
Zadihaj in zajemi sapo zdaj,
ko pljuča tvoja nimajo okov,
napolni svoj smaragdni vodostaj,
da vate domačin zabrede iz bregov.
Ko zopet ti boš lepa in čista tekla,
povabila naše k sebi vse poglede,
tudi midva kakšno si od blizu bova rekla,
boš v terapiji dovolila, da ti Mikla k tebi sede.
by Mikla
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mikla
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!