pospremi me
vem da bo deževalo
in da nobena od naju nima dežnika
rada gledam kako kapljice drsijo s tvojih las
in všeč mi je kadar se nasmehneš
lahko zavijeva v stransko ulico
in se pretvarjava da so mokra tla
zgolj del sveže pobarvane oljne slike
akta najine sobe
in da nobena od naju ne drhti s šklepetajočimi zobmi
lahko se zavijeva v isti pulover
in vonjala bom tvoje ustnice kako me dražijo tesno ob licu
potem lahko kreneva skozi park
ni treba da greš naprej z mano
ali sama
všeč so mi tvoje oči na zelenem ozadju
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: um
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!