Po večnosti hlastanja za zrakom.
Je kisik v mojih pljučih presenetljivo lahek.
In gladina pod katero sem se utapljala,
Strašljivo mirna.
Nohte na rokah sem postrigla in moj oprijem je mehek.
Ne grizem se več do obisti.
Tišina, ki sledi mojim krikom
Me ne duši.
Drživa se za roko.
Iz hurikana sem se spremenila v zatišje.
Grom me ne straši več.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MV
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!