Ti si me zaznamovala, kot lahko zaznamuje
le prostor ali morda žival.
Uročila si me s puščavskim peskom,
zaklela, da bom odhajal in se znova vračal.
Ko rišem s prsti po tebi, draga, drhtiš,
in jaz drhtim, ko me
božaš s svojo toplo sapo.
Daj, bodi moj oltar in daroval se ti bom.
Klečal bom ob tebi
in k tebi bom molil s svojimi strahovi
in ljubeznimi.
Ko pade noč, boš edina v mojih mislih,
vse do prve jutranje svetlobe.
Poslano:
14. 08. 2018 ob 20:55
Spremenjeno:
14. 08. 2018 ob 20:56
To mi je pa všeč!
Toliko mladostnega zanosa.
Jaaaa, lepo.
lep pozdrav Marija
Hvala ti, Marija!
Lp, Luka
Prostori, ki nas zaznamujejo in potem kar naprej govorijo skozi nas ... samo dovolj se jim moramo predati - in v tej pesmi je to poudarjeno - čestitke,
Ana
Hvala, Ana!
Vse dobro,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!