Hodim po poti

spremljajo me

bodičasta drevesa

dobra so za hlad

a pikasta za dotik

v varni razdalji

smo skupaj

pustim jim druge dlani

in glede srca njih

se ne sprašujem

meni je dobro

da me hladijo

in pri tem ostanem

v senci bodičevja

kot človeška volkulja

v velikem tropu

koder se mi nič ne zgodi

vzamem svoj kos

in se z njim nahranim

ne vzamem več

to je za otroke

v tropu si vse delimo

od sence do sonca

od vode do zemlje

in ne pride do prepira

gledam svoj delček

in se zahvalim vsemirju

bom preživela

le da to ni de luxe hotel

IŽ-lev