
Pretakam spomine
v blaženi prisotnosti
zavedanja,
da je minljivo.
Hvaležna,
da je čas
neumorni atlet,
tekač
na nevidni progi
iz neskončnosti
v neskončnost.
Ki pravzaprav namiguje
da ne obstaja.
Le spreminja,
kakor voda,
ki spira,
dolbe, oblikuje,
v raznolikost.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!