prepih je
v evropi
kričanje
naj se zaprejo vrata
(ti pa
skozi okno prisojnika
ječiš:
ne izbriši
ajdovske deklice)
nisi
nisem
prišel
da bi razumel
(besedo ljubim:
da bi
čutil)
srečanja
s poljubi
pa se zlivajo
s srečanji
z meči
(žeja:
vode
in krvi
je enaka)
plima in oseka
zibljeta duše
dokler ne potonejo
pod nove novice
(nad ulico
odprto okno:
allegro
lije na pločnik)
lotovo morje
je brez obale
upadla reka
slači svetost
le sence teles
se vračajo enake
(eshaton
ziblje šepet:
prhut kril
bežečih ptic)
v vsakem kraju
je smrt drugačna
korenine
se z razdaljo
krajšajo
(v jezike
vrinjena
edina skupna beseda:
babilon
- kača)
Jošt, škratki?
- lije na pločnik ali lije na plačnika
- eshaton ali eschaton
Lp, Marko
urednik
Poslano:
10. 08. 2018 ob 12:56
Spremenjeno:
10. 08. 2018 ob 12:58
Marko, hvala!
Ja, pločnik. (Bi pa morda res lahko razmislil še o morebni poosebitvi ... :)
Naj kar ostane eshaton (Jn 14,20).
Lep dan!
Jošt Š.
Jošt, ni zakaj : )
Ja, imaš prav glede eshatona ... SSKJ: eshatologíja -e ž (ȋ) filoz. nauk o zadnjih ciljih življenja in sveta: krščanska eshatologija
Sicer pa dobra pesem (vredna večkratnega branja)!
Lp, Marko
Pesem, ki odpira vprašanja, katera je naša skupna govorica; je človekov jezik res jezik ljubezni in sočutja; je jedrce človeka res Dobro; nas kulturna raznolikost v tolikšni meri bogati, kot nas razdira ... Po eni strani smo toliko več, kot lahko opišejo besede. Po drugi pa nismo nič več od tega, kar sporočajo naša dejanja.
Čestitke,
Luka
uuuf, bravo, čestitke, lepo se bere..
Odlična, Jošt !!! Čestitam.
Lp,
Katica
Luka, hvala za to razgrnitev misli!
Marko, Darika in Katica tudi vam iskrena hvala!
Lp, Jošt Š.
Čestitke k pesmi poletja 2018 z utemeljitvijo uredništva:
Ko se interpretacija Stare zaveze (pesharim) prelevi v podobo apokaliptične sedanjosti in naše »kriingrudovske« simbolike (»ne izbriši ajdovske deklice«), ti ne preostane drugega, kot da se preseliš v pesem in se molče čudiš uresničenim prerokbam, ki se naenkrat prelevijo v poetično izmišljijo: v pesnikovem zavetrju ne more biti ne »prepiha« ne »mečev« ne pomešanih jezikov ne »eshatona« ... Pred nami je nepopisna lepota in lirične plasti (prej oživljenih kot pomešanih) babilonskih jezikov, ki – v varnem pesniškem svetu – ne morejo potoniti »pod nove novice«, »Lotovo morje« ne more biti »brez obale«, v naših jezikih ni ničesar »vrinjenega«, »korenine« pa so z razdaljo vse daljše in daljše. Kakor da je pesniška beseda resničnejša od resničnosti in od »evropskega prepiha«, »poljubi« so močnejši od »mečev«, »svetost« pa lahko »sleče« oziroma razgali samo poezija (in ne »reka«). Pesem se da precej tekoče brati tudi od zadaj naprej; enačba »prepih je pesharim« takrat razgali morebitno sporočilo pesmi: da smo namreč vedno na prepihu (preroške) preteklosti in (realizirane) prihodnosti, v vmesnem prostoru (sedanjosti) pa spregovori poezija.
Še veliko navdiha!
Lp, Ana
Ana, hvala za izbor in čestike, predvsem pa za zapisano obrazložitev, ki me je močno prežela!
Lp, Jošt Š.
Čestitke, Jošt. Pesem, ki da misliti tudi tistim, ki niso prav posebej poučeni o krščanski filozofiji, ki razpreda o zadnjih ciljih življenja in sveta.
Bravooo in ... poljubi so res močnejši od mečev ♡
lep dan, Marija
Marija, prisrčna hvala!
Prav lep pozdrav!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!