Tečeva
z očmi po ekranu
briševa
česar nočeva
objemava
kar imava rada
blediva
ko nama režejo dušo
hrabra sva
tudi ko nama uničijo sanje
ločujeva
včerajšnje poti od današnjih
in plezava
po trtah spoznanja
in ni ostalo več veliko
neznanega
sva dva konja
vsak s svojimi uzdami
in gospodarjem
ubogava misli
ki jih misli vodič
in odhajava
po poti vročega asfalta
da naju pečejo podplati
protestirava ko sva na koncu poti
kot da prej ni bilo časa
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!