Samota te objame,
ne, ker bi te imela rada,
ali, ker bi si te poželela,
Samota te objame, ker začuti,
da si srečna
in najde razpoke v tebi,
za katere si mislila,
da si jih že zdavnaj zasula z zemljo, zalila,
da so se zarasle,
da nad njimi cveti gredica rumenih lilij.
Samota jih razkoplje,
predre se skoznje.
Loči te od družine, prijatelje nažene,
namesto lilij nasadi v gredico brinje.
Včasih ni pravega razloga za njen obisk.
Včasih se dolgočasi.
Včasih je tudi ona sama
in si želi, da bi to samoto delila s tabo.
Počasi se priplazi ali pade iz nič,
včasih vidiš njene prste kako segajo k tebi.
Včasih se ti predstavi,
zamaskirana ali naga,
zahteva tvoj čas in ti visi na rokavu,
sledi ti v službo, v šolo,
v trgovino, pod tuš, tudi v posteljo.
Včasih izgine med spanjem,
ponagaja sosedu,
vendar je zjutraj ponovno pri tebi.
Prinese ti čaj, te poboža po licu.
Tvoja najboljša prijateljica je in solza,
izžeta v praznem objemu.
Zelo me je pritegnil ta pogled na samoto, ki je v tej pesmi personificirana. Pesem na ta način dobi več plasti in odsevov ...
Lp, lidija
Najlepša hvala za pohvalo in podčrtanko!
Lp, A.P
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: A.P.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!