AZULEJA
Sem azuleja,
prilepljena na zunanji zid
v višini človeških oči.
In vsa ta steklovina,
v kateri se skušam ogledati,
me utruja.
Le bežen vtis se odbija vame
z oken mimovozečih kombijev,
trolejbusov, tramvajev in
hiš z nasprotne strani ulice,
ki so predaleč.
Rada bi se zazrla sosedi v rozeto,
a smo vse nepremične.
Vem, da smo si podobne in da smo skupaj
videti le kot zelenkasta fasada.
Zato obožujem sonce.
Takrat si ljudje nadenejo sončna očala.
V njih zorijo moji zeleni listki,
modrikaste vitice in
cvet, ki rumeni.
Lisbonski odmev ...
Lepa azuleja. Tako nežno se bere in čuti.
Lep pozdrav, Ana
Lp, salke
Poučno. Hvala. Kamorkoli se obrnemo, nas obdaja pesem in vse lahko v njej dobi novo življenje. Obstanek ...
Tokrat, (za spremembo) sem našla droben zatipk. Predleč - predaleč?
Bodi pozdravljena
"filia"
Hvala, Salke, Filia (in za budno oko, sem popravila) - zadnje čase me kličejo stvari, da spregovorijo skozme ...
Lp, Ana
O, hvala, Sašo, me veseli in tudi za preganjanje škratov.
Lp, Ana
Lepa pesem v prvi osebi o tradiciji in enkratni obrtniški umetnosti.
Bravo!
Tudi v moji omari je spravljen primerek (spominek) azuleje. Res so nekaj posebnega.
lp Marija
Kako posrečeno si poosebila rastlino, Ana, prav vanjo si šla in izpovedala njene/svoje občutke ... lep, poseben pogled in odsev.
Lp, lidija
Poslano:
09. 08. 2018 ob 14:54
Spremenjeno:
09. 08. 2018 ob 15:45
Čestitke, Ana, za zelo uspelo pesem! :-) (morda Azaleja?)
Lepo pozdravljena in prijeten dan ti želim,
Sašo
Poslano:
12. 08. 2018 ob 11:22
Spremenjeno:
12. 08. 2018 ob 11:22
Tako tvoja, tako tebe, tako ti in še takojev:)
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)
- 02. 08. 2018 ob 16:34
- Prebrano 1137 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 484.04
- Število ocen: 20