Zaprla sem polkna.

Rolete potegnila.

Zaprla sem okna.

Črne zavese raztegnila.

Gradila sem suhi zid.

Skrbno postavljala zidake.

Vedno bolj teman

postajal je moj vid.

V praznem prazno sem redila.

Brez topline, brez svetlobe.

Nekje, daleč zadaj kanček

nečesa sem pustila.

Pajek ujel me je v svojo svilo.

Ko v mreži sem visela,

njena mehkoba zalepila

se je v moje čelo.

Tam je vrgla sidro.

Komaj slišno pela.

Počasi čas je jedla.

Čakala je potrpežljivo.

Trdo skorjo je gladila,

Vanjo sebe je točila.

Delale so se razpoke.

V njih vrtinčil se je glas.

Potopil se do

mojega drobovja.

Predirljiv zven

je izvotlil votlo.

Slapovi solz podrli

so zidove.

Veter trgal polkna.

Pokale so šipe.

Kanček nečesa,

kar zadaj sem pustila,

je v korak raztegnilo

otrple noge.

nada pecavar