Larus
Ne čuh te jutrom s obzora maestrala.
I ne kušah ranu kojoj se spremaš.
Samo ćutim, dah svoj nemaš.
Vidim tek zlato u kostima bure
i more dok valja zadnje ti ure.
Umorna Luka sakriva lice
pred konopima Bogorodice
što vežu tebe u stijenja budna
crninom i vremenom trudna.
Galebe, ne čuh te jutrom
iz beskraja od modrog tišem.
U mrežu dah ti pletem,
dok te nema, da te dišem.
~Velalučaninu~
... čudovit splet besed velikemu Velalučaninu; pridružujem se vsaki zapisani misli;
Hvala, nikita <3
Čeprav je povsem drugačna od tvojih, je pa pesem, s katero vsak bralec lahko pomaha v slovo ...
Ana
Irena, Salke, Lean, Koni, hvala na osvrtima.
Ano, hvala na podcrtanki. Pozdrav Vam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
- 31. 07. 2018 ob 21:24
- Prebrano 716 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 303.52