Tema je legla na zemljo.

Ti si valovala v polnem krogu.

Prišel ovit je v črn plašč,

v rdečem je žarel.

Počasi drsal je njegov korak.

Prepletala sta dihe in poglede.

Celo te je objel.

Z vodo sta zažgala ogenj,

v neskončnosti je dogorel.

Svetile so oči neba,

nemo so vaju opazovale.

V počasnem plesu,

kot da vlekel bi tančico,

je izginjal.

Ti si ga zasledovala,

skrbno vpijala meglico.

Zastala si na robu.

V zaobljenem loku

ujet val strasti.

Svetlobne nitke pile so tri sence,

v svilnate gibe so jih vtkale,

rosa noči hladila je podplate.

Utrujene,

še dolgo, dolgo

so strmele vate.

nada pecavar