Brenkanje

Brenkam z besedami

kot bi igrala na struno

utišujem višino

da znova začne hoditi

po dolini in njenih poteh

le vrhove bom pustila

za čas ko se drugim

ne bo ljubilo v višave

in ko bo začetek jeseni

se bodo tolkli po prsih

in iz ust jim bodo odmevala

junaška imena domačih hribov

pa kaj če se bojim višine

in globin kjer mi zakrkne korak

dosti je še drugih radovednih nog

in tistih oči ki gledajo tja

na našpičeni vrh in pritiskajo

na tanek mobitel

da dobijo dokaz

in da hoja

ni bila zastonj

pletem misli

ko držim tempo na ravnem

nič ne rečem in sproti pozabljam

zato nihče ni ničesar kriv

ne sova ne petelin

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 26. 07. 2018 ob 13:12
  • Prebrano 484 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 143.43
  • Število ocen: 11

Zastavica