Tiho si čepel v temi,
prestrašen in osamljen.
Ni šlo več,
preveč je bolelo,
pa si zajokal naglas,
stegnil ročice v zrak -
cepetal si,
kričal:
Tukaj sem!
V meni je tvoj jaz!
Prestrašil si me.
Ohromil!
A vseeno sem te objela:
tukaj sem,
moj si -
končno sem te k sebi vzela.
Zdaj se me krčevito oklepaš,
obraz si zakopal v moje naročje,
jaz pa ti mršim lase
in ti nežno šepetam:
Prišel bo dan,
ko stal boš ob meni,
držala se bova pod roko
in se veselo, iskrivo smejala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Zbujena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!