samo razdalja.
skrita točka nedoločenosti
in perverzni paradoksi,
ki enkrat so in enkrat niso nesmiselni.
ko se raztezaš dlje od sebe,
ki si prav tako neviden
kakor znaki teh neglasov,
ti kaplja na čelo
dih spomina tujega življenja.
tudi to je razdalja –
očetje na skirojih in mamice
z rumenimi nahrbtniki na ramah,
lovke, ki se upogibajo nad potokom,
srnjak, ki se rojeva iz njega,
reiteracija, rekurzija, reinkarnacija –
zame je samo razdalja,
samo odmik od prisotnosti
v svojem življenju
štejem.
Samo to opredeljujem.
Močna ontološko-fenomenološka pesem o dometu in mejah (samo)zavedanja, o potovanjih/nahajanju znotraj sebe in opazovanju/nahajanju sebe v drugih. Mentalno in optično lep prenos/razteg iz filozofskega v poetično in nazaj v filozofsko izhodišče.
Čestitam,
Silvana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Deseti
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!