Reka življenja

Brzice dom so ti,

ko vsi občudujejo kako živahna si.

Večno ji življenje,

nikdar žalost, le veselje.

 

Energija te ponese daleč preko roba,

kar naenkrat muhasta in groba.

Vsi borijo se proti njej,

upornica ima preveč idej.

 

Nekje postavijo ti mejo,

kje tešila boš pustolovščin žejo?

Ograjena in nesrečna,

kje zdaj sta veselje in mladost večna?

 

Nestrpno pričakuješ, da končno se spusti,

pregrada, ki tvoj duh mori.

Težko priborjena je svoboda,

a spet je bistra in prekrasna tvoja voda.

 

Sedaj drvi na poti njenega življenja,

od brzic pa do izliva.

Vse počasneje vije se njen tok,

ko pot se bo končala, nekje slišati bo nežen jok.

sadpoem

Komentiranje je zaprto!

sadpoem
Napisal/a: sadpoem

Pesmi

  • 23. 07. 2018 ob 07:22
  • Prebrano 126 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 69.95
  • Število ocen: 5

Zastavica