ko vsi občudujejo kako živahna si.

Večno ji življenje,

nikdar žalost, le veselje.

kar naenkrat muhasta in groba.

Vsi borijo se proti njej,

upornica ima preveč idej.

kje tešila boš pustolovščin žejo?

Ograjena in nesrečna,

kje zdaj sta veselje in mladost večna?

pregrada, ki tvoj duh mori.

a spet je bistra in prekrasna tvoja voda.

od brzic pa do izliva.

Vse počasneje vije se njen tok,

ko pot se bo končala, nekje slišati bo nežen jok.

sadpoem