Kako in kje
iz mene pride leporečje?
Sem iz studenca pil,
kjer so se muze kopale?
V tisto smer zavil sem
kamor redki hoče.
Lepote sem napil se,
sedaj mi srce joče.
A vendar radosti je v meni
za poln koš in še kaj zraven,
a ne pusti me stati,
zato vam tole pojem.
In ko napišem zadnji stih,
pospravil bom za sabo.
Vse bo tu kot prej,
le pesem vzel bom s sabo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miroslav Tičar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!