Modrec, od kod imaš kamne modrosti?
Z lišaji obraščene sem jih nabral
Gori visoko v nikogaršnji hosti,
Ko tajgo je že ledenila zmrzal.

Modrec, od kod imaš vida uvid?
Bukovo listje sem z zlatom obrobil –
V takšnih očalih odgovor je skrit:
Gluhim le gluh, in slep slepim bo sodil.

Modrec, od kod lesketa se ti glava?
Dol z Rimske ceste se name blešči.
Tako sva povezana jaz in narava.
Eden sva drugemu duša in kri.

Modrec, od kod ti podobe sanjave?
Glej, s temle kablom sem zvezan v ves svet.
Poznaš mantro »copy-paste«? Nič bistre glave
Ni treba za to … To je bog Internet.

Modrec, od kod neusahljiva ti sreča?
To si postrgam z metuljevih kril,
Z mavrice loka – in polna je vreča
Jagód, marcipana, tančic dobrih vil.

Modrec, od kod ti Edina Resnica?
Le sebi sledim, sam sem svoj gospodar.
Kdor z mano ne strinja se, pljunem mu v lica,
Napak ne priznam, ne zmot svojih, nikdar.

Aleksandra Kocmut - Kerstin