Šel sem, mami,

svečko ti prižgat

in s tabo malček

spet poklepetat,

saj ti razumeš me,

edina poleg Soče,

tebi človek zlahka

malo se pojoče,

ni te več

in jaz sem sam,

do tja sem vedel,

a za tabo več ne znam,

tako lepo bilo je,

ko sva skupaj se smejala,

drug sva drugemu

več kakor vzela, dala,

srečen tekal k tebi sem,

ko uspevalo mi je karkoli

in ob solzah ti v naročje,

kadar klonil sem v življenjski šoli,

ni te, ni te več,

ti moja spovednica,

pa tako bi rad še kdaj

pobožal tvoja mehka, vedra lica …

… šel sem, mami,

svečko ti prižgat

in s tabo malček

zopet klepetat …

by Mikla

Mikla