Prav res,
včasih mora bit kak poseben dan
da lahko prodiraš do nevidnih svetov.
Tam si spoznal
mavrično mene in
tebe je obdal zlati dež.
Solza ali dve nista prekinili
združitve,
le napovedani prstan
in privid ostankov
sta zmotila mirno površino.
Pa saj ni važno,
jezero je še vedno iskrivo
in temna skleda v njem
bo za vedno
kraljestvo čutenja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Almaya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!