
na plotcu sloniva
v šumotu preliva
rjavé že kostanji
v poljubih zlatin
v vrbicah migoti
in v plivkih klokoti
v rakitju vrtulja
zapeni se v klin ...
gradaščica mrši
ljubljan'čine prsi
tja v žolte tolmune
napláve beže
grmičevja kodre
meštrajo žlobodre
in v ribežu žehte
perice pojé ...
grbina pa vstane
iz mrča Ljubljane
čobodro izžene
prestolni stražar
iz gvanta temine
se pnejo plavine
v tišino zahrusta
nabit parizar ...
in v drum kopitljata
dva serca plečata
da podkve iskre se
v poglancan granit
hej z bičem pa hija
poklja ju Matija
gor drva trkljajo
ob kocasti ščit ...
na glavi bareta
možaku opleta
kot sulec rentači
čez šmentani šiht
dokler ne izgine
v oblaku prašine
in v dušku odmeva
ta jutranji briht ...
zaorje čez špico
razpara meglico
jadrače perjadi
zasidra v trd pljusk
star graben odzdravi
zaklonkajo vali
podusti srebrina
zabliskne iz lusk ...
na plotcu sloniva
brezčasje loviva
budi naju zora
uspava somrak
spomini drstijo
v čofotih iskrijo
kot nutriji mladi
drseči v pomlad ...
... in spet si z bogastvom prelepih besed, ujetih v spevnost pesmi, poskrbel, da
"spomini drstijo";)))
Z lepimi pozdravi,
koni
Lepa ti hvala, Koni! :-) Veš neskončno me privlači to naše razvodje, predvsem se rad povrnem v tiste bolj umirjene čase ...
Lepo pozdravljena,
Sašo
Sašo, kako lepa razširjena impresija. Predlagam naslednje popravke:
(-v izogib temu, da bi morali predloge v brati kot u
-prsa ni v skldu s slovenskim pravopisjem, vedno so prsi
in
- še nekaj metričnih intervencij
na plotcu sloniva
v šumotu preliva
rjavé že kostanji
v poljubih zlatin
v vrbicah migoti
in v plivkih klokoti
v rakitju vrtulja
zapeni se v klin ...
gradaščica mrši
ljubljan'čine prsi
tja v žolte tolmune
napláve beže
grmičevja kodre
meštrajo žlobodre
in v ribežu žehte
perice pojé ...
grbina pa vstane
iz mrča Ljubljane
čobodro izžene
prestolni stražar
iz gvanta temine
se pnejo plavine
v tišino zahrusta
nabit parizar ...
In v drum kopitljata
dva serca plečata
da podkve iskre se
v poglancan granit
z bičem pa hija
poklja ju Matija
gor drva trkljajo
ob kocasti ščit ...
na glavi bareta
možaku opleta
kot sulec rentači
čez šmentani šiht
dokler ne izgine
v oblaku prašine
in v dušku odmeva
ta jutranji briht ...
zaorje čez špico
razpara meglico
jadrače perjadi
zasidra v trd pljusk
star graben odzdravi
zaklonkajo vali
podusti srebrina
zabliskne iz lusk ...
na plotcu sloniva
brezčasje loviva
budi naju zora
uspava somrak
spomini drstijo
v čofotih iskrijo
kot nutriji mladi
drseči v pomlad ...
Lidija, še zjutraj sem imel vse takole, kot si mi ti sedaj korigirala, razen " ljubljanč'ne prsi", a sem potem, ne vem sicer zakaj, tisti dve besedici pometel ven. No, seveda je tako bolje, sem popravil. Lepa ti hvala, Lidija!
Prijeten dan ti želim,
Sašo
Sašo, prezgodaj si pogledal, takrat še nisem uspela več ko do tretjega razdelka, pomotoma pritisnila"pošlji"... sem potem šla še čez ostale kitice ... poglej vse
Evo, sem uredil; se mi je kar zdelo, da nekaj ne štima, naglica je bila res prehuda, saj veš, mladost ... :-) Hvala ti, Lidija!
Lp, Sašo
P.s. Lepa ti hvala, Lidija, za popravke, in seveda izkazano pozornost s Podčrtanko.
Čestitam ti Sašo! Bravo!
Lep dan imej,
Lp, salke
O, hvala ti, poet Salke! :-)
Prijetno popoldne ti želim,
Sašo
spet fajn, sašflorezija :)
ostani tekoč :)
lp
pi
Me veseli, Irena, da ti je všeč, hvala ti! :-)
Lepo pozdravljena in prijeten dan ti želim,
Sašo
Kako ne bi spomini drstili, ko pa nam jih s tako lepo, zanimivo impresijo ponudi poet, ki uporablja prelepo besedje, ki boža ušesa.
lp Marija
Marija hvala, vesel sem tvoje pohvale! :-)
Lepo pozdravljena,
Sašo
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!