108

včasih pogledam skozi

zavese in iščem senco mravelj

v zgoščenem prometnem

zamašku mestnega vrveža

 

najdem slaviste prevajalce

previjalce lingviste upokojence

socialne parazite družbene ničle

legalne blazneže ilegalne priseljence

vse živo ki se na mrtvo 

trudi uspeti preživeti zaklati drugega

preden jim prvi zarije nož v hrbet

 

nad parado grize sonce v črno platno

in bdi kot nad insektom nad 

modro piko ki se še uči ki se še previja

še prevaja še navaja in je ne izuči

 

pa kaj potem saj sonce ne razume

niti venera ali mars ali asteroidni obroč

vemo pa mi 

vsaj do te mere da se ne nameravamo

spremeniti

niti za osončje

niti zase

naprimerjanez

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
16. 07. 2018 ob 14:49

Pesniški subjekt v tej pesmi izstopi iz sebe (a izza zavese nikoli), pogleda z vrha in v zaključku pribije nekaj, kar se približa absolutni resnici (ki je sicer ni, smo pa tu nekje).

Čestitke


Lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

naprimerjanez
Napisal/a: naprimerjanez

Pesmi

  • 15. 07. 2018 ob 20:02
  • Prebrano 596 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 150.36
  • Število ocen: 9

Zastavica