spet mi praviš
ne naslanjaj se
na meso
na kosti
padel boš
v brezno minljivosti
z zamašenimi ušesi
si popraskal nos
in ranil čelo
položi upanje
v naročje oblaka
siguren je
v svoji nedotakljivosti
zanesljiv pristan
gnezdo sanjam
stopi na jaso
bos
kakor hrast
poženi korenine
globoko
razvejaj se
do najvišjega
in ostani
v tem položaju
Zelo, zelo lepa!
Všeč, zeellooo!
lp Marija
Poslano:
16. 07. 2018 ob 17:03
Spremenjeno:
16. 07. 2018 ob 17:15
in rasti naprej <3 rastemo... nikoli dovolj visoko, da bi spraskali nebo
zmeraj dovolj za lepo
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!