Po svojih rovih maham s krampom,
in nenasitno grabim preostalo zlato.
Moje kaplje potu so debele.
Ni mi mar tistih nekaj žuljev.
Všeč mi je, ko mi poskoči utrip,
in se mi zenica skrči v kačje oko,
če zaslutim sijaj v črni rudi.
Ne mislim, kje sem.
Rudnik je temen in velik.
Zakaj bi razmišljal, kje sem?
Poln je jalovine.
Poln zamolklih udarcev ob skale.
Proč kopljem, ne maram jih.
Spominjajo me, da je rudnik temen in velik.
Rudar sem in iščem sijaj v črni rudi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dvojnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!